Babnce in hrkanje...

Ok... torkov večer, torkova noč, gremo ven. Najprej v trgovino, malo pijače, malo debate, en krog po Mariboru, pizdarij, smeha, joka, sranja.. vsega je bilo.
Pridem domov - tema. En cimer v svoji sobi s svojo drago, drugi v naši sobi s svojo drago. Ves srečen se uležem v posteljo, podobe sanj se počasi izmenjujejo pred mojimi očmi, nakar prijetno nočno tišino prekine nek nerazločen in nadvse neprijeten zvok. Zbudim se. Jebemti hrkanje s sosednje postelje. Jebemti Tomi in spet njegovo hrkanje (predpostavka). Kot ponavadi dvakrat svinjsko zakolnem v kontekstu "tišina" - ni efekta. Čudno. Vzamem najbližji trdi predmet in ga zalučam v posteljo na drugo stran sobe. "bullseye" - direkt v glavo. Moj ponos prekine razočaranje, še vedno ni efekta. Sam pri sebi izgovorim nekaj sočnih, vzamem drugi predmet, še težji, še trši - pok v glavo na drugo stran sobe. Bullseye drugič!!! ...in hinavski ponosen nasmeh na mojem obrazu!! A hrkanje se nadaljuje (ponavadi je mir že ob kletju, brez metanja predmetov).
Tokrat se vstanem z namenom lociranja izvora hrkanja. Takrat mi postane vse jasno. Nežna dušica, približno meter 67 visoka, B košarica, 56 kil (tam nekje), nedolžnega pogleda, ko angelček. Angelček, ki smrči ko prase! WTF?
Feministično gibanje je glas žensk že tako ali tako povzdignilo na zaskrbljujočo visoko raven. Sedaj še tipe preglasijo - tudi ponoči. Ma ni babe niso več kar so bile. Mene je strah. :S

Evo vam demona, vam rečem, sam hudič je v njej!! Tomi, pazi se...

Miha zdrubu pojstlo

Saj veste, po napornem dnevu, ko se utrujeni spravite k počitku, roke ob telo, malo pod ritko in hop na posteljo. E in tu je moj problem... roke... jebene roke.. in temu primerna katastrofa; postelja je šla na DVA dela, Miha pa kriv (kdo pa).
Hvala mojim zvestim cimrom (+Pero), ker so poskrbeli za mojstersko popravilo. Hkrati pa opravičilo sosedom zaradi hrupa pormašine ob enajstih zvečer ter zahvala, ker nihče ni klical policije....

Evo mene, sedaj lahko zopet brezskrbno nateravam Play Station ;)